Mišaki
| Mišaki | |
|---|---|
 | |
| Ugandski veliki pegasti mišak (Colius striatus) | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Klad: | Coraciimorphae |
| Red: | Coliiformes (mišaki) Murie, 1872 |
| Družina: | Coliidae (mišaki) Swainson, 1837 |
| Rodovi | |
Mišáki (tudi kóliji) (znanstveno ime Coliiformes) so red majhnih ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Coliidae. Družina mišakov vsebuje 6 danes živečih vrst v dveh rodovih.
Ta red ptic je vezan na podsaharsko Afriko in je edini red ptic, ki je omejen na Afriko. Na Madagaskarju ne živijo. Ptice niso podobne nobenim drugim pticam, zato so jih razvrstili v samostojni red. Mišaki so imeli v paleogenu večje območje razširjenost. V paleocenu so bili razširjeni po velikem delu Evrope in Severne Amerike.[2][3]
Opis
[uredi | uredi kodo]Ptice imajo vitko telo, sive ali rjave barve, z nežnim, svetlim, lasastim, rahlo pritrjenim perjem in zelo dolgim, koničastim repom. Repna peresa imajo trde tulce. Živijo na drevesih in se hitro gibljejo med listi kot glodavci. Iščejo jagode, sadje in brstiče. Ta njihova navada in njihove noge so dale tudi ime tej skupini. Ptice so zelo gibčne in spretne, tako da se lahko hranijo tudi obrnjeni z glavo navzdol. Vse vrste imajo močne kremplje in obrnljiva zunanja prsta (prvi in četrti). Imajo tudi čop in čokat kljun, s katerim si pomagajo pri plezanju, podobno kot papige.
Mišaki so družabne živali in so tudi v tem smislu podobne mišim. Združujejo se v skupine po dvajset živali v jate in se najraje zadržujejo v rahlo gozdnati pokrajini. Pri počivanju so v strnjeni gruči.
Gradijo gnezda iz vej na drevesih, ki jih pokrijejo s travo. Samica po navadi znese dve do tri jajca[4] in mladiči se še predčasno izvalijo, saj zelo zgodaj, po 15 do 20 dneh, zapustijo gnezdo in začno leteti. Valita oba, samec in samica. Njihov let je okoren in kratek, saj so slabi letalci.
Sistematika in evolucija
[uredi | uredi kodo]Mišake lahko štejemo za »žive fosile«, saj je danes živečih šest vrst le ostanek nekoč zelo raznolike skupine. V zgodnjem paleogenu in miocenu je bil ta red bistveno bolj razširjen in raznolik. Najdenih fosilov reda Coliiformes je razmeroma veliko, toda izdelava zanesljive filogenijo je zahtevna. Prisotnost družine je potrjena že od zgodnjega paleocena dalje; do poznega eocena pa sta obstajali vsaj dve družini: danes še živeča Coliidae in v prazgodovini izumrla Sandcoleidae, katere predstavniki so imeli daljše kljune.[2]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]- Red Coliiformes[5][6]
- Rod †Botauroides Shufeldt 1915 (eocen Wyominga, ZDA)
- †B. parvus Shufeldt 1915
- Rod †Eobucco Feduccia & Martin 1976 - sandcoleid?
- †E. brodkorbi Feduccia & Martin 1976
- Rod †Eocolius Dyke & Waterhouse 2001 (zgodnji eocen, Walton-on-the-Naze, Anglija) - sandcoleid ali coliid
- †E. walkeri Dyke & Waterhouse 2001
- Rod †Limnatornis Milne-Edwards 1871 [Palaeopicus Lambrecht 1933 ex Brodkorb 1952] (zgodnji miocen, Saint-Gérand-le-Puy, Francija) - coliid? (Urocolius?)
- †L. consobrinus (Milne-Edwards 1871) [Picus consobrinus Milne-Edwards 1871; Palaeopicus consobrinus (Milne-Edwards 1871) Lambrecht 1933 nomen nudum; Urocolius consobrinus (Milne-Edwards 1871)]
- †L. paludicola Milne-Edwards 1871 [Colius paludicola (Milne-Edwards 1871) Ballmann 1969a; Urocolius paludicola (Milne-Edwards 1871)]
- †L. archiaci (Milne-Edwards 1871) [Picus archiaci Milne-Edwards 1871; Colius archiaci (Milne-Edwards 1871) Ballmann 1969a; Urocolius archiaci (Milne-Edwards 1871) Mlíkovský 2002] (zgodnji miocen, Saint-Gérand-le-Puy, Francija)
- Coliiformes gen. et sp. indet. (pozni miocen, Kohfidisch, Avstrija)[7]
- Rod †Uintornis Marsh 1872 - sandcoleid?
- †U. lucaris Brodkorb 1971
- †U. marionae Feduccia & Martin 1976
- Družina †Chascacocoliidae Zelenkov & Dyke 2008
- Rod †Chascacocolius Houde & Olson 1992 (pozni paleocen? – zgodnji eocen) - bazalen? sandcoleid?
- †C. oscitans Houde & Olson 1992
- †C. cacicirostris Mayr 2005
- Rod †Chascacocolius Houde & Olson 1992 (pozni paleocen? – zgodnji eocen) - bazalen? sandcoleid?
- Družina †Selmeidae Zelenkov & Dyke 2008
- Rod †Selmes Mayr 1998 ex Peters 1999 (srednji eocen? – pozni oligocen srednje Evrope) - coliid? (sinonim za Primocolius?)
- †S. absurdipes Mayr 1998 ex Peters 1999
- Rod †Selmes Mayr 1998 ex Peters 1999 (srednji eocen? – pozni oligocen srednje Evrope) - coliid? (sinonim za Primocolius?)
- Družina †Sandcoleidae Houde & Olson 1992 sensu Mayr & Mourer-Chauviré 2004
- Rod †Sandcoleus Houde & Olson 1992 (paleocen)
- †S. copiosus Houde & Olson 1992
- Rod †Anneavis Houde & Olson 1992
- †A. anneae Houde & Olson 1992
- Rod †Eoglaucidium Fischer 1987
- †E. pallas Fischer 1987
- Rod †Tsidiiyazhi Ksepka, Stidham & Williamson 2017 (paleocen Nove Mehike)
- †T. abini Ksepka, Stidham & Williamson 2017
- Rod †Sandcoleus Houde & Olson 1992 (paleocen)
- Družina Coliidae Swainson 1837 sensu Mayr & Mourer-Chauviré 2004
- Rod †Celericolius Ksepka & Clarke 2010
- †C. acriala Ksepka & Clarke 2010
- Rod †Masillacolius Mayr & Peters 1998 (srednji eocen, Messel, Nemčija)
- †M. brevidactylus Mayr & Peters 1998
- Rod †Oligocolius Mayr 2000 (zgodnji oligocen, Frauenweiler, Nemčija)
- †O. brevitarsus Mayr 2000
- †O. psittacocephalon Mayr 2013
- Rod †Palaeospiza Allen 1878
- †Palaeospiza bella Allen 1878
- Rod †Primocolius Mourer-Chauviré 1988 (pozni eocen/oligocen, Quercy, Francija)
- Poddružina Coliinae
- Rod Urocolius (2 species)
- U. indicus (Latham 1790) (rdečelični mišak)
- U. macrourus (Linnaeus 1766) (modrovrati mišak)
- Rod Colius [Necrornis Milne-Edwards 1871] (4 vrste)
- †C. hendeyi Vickers-Rich & Haarhoff 1985
- †C. palustris (Milne-Edwards 1871) Ballmann 1969 [Necrornis palustris Milne-Edwards 1871][8][9]
- C. castanotus Verreaux & Verreaux 1855 (rdečehrbti mišak)
- C. colius (Linnaeus 1766) (belohrbti mišak)
- C. leucocephalus Reichenow 1879 (beloglavi mišak)
- C. striatus Gmelin 1789 (veliki pegasti mišak)
- Rod Urocolius (2 species)
- Rod †Celericolius Ksepka & Clarke 2010
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Daniel T. Ksepka; Thomas A. Stidham; Thomas E. Williamson (2017). »Early Paleocene landbird supports rapid phylogenetic and morphological diversification of crown birds after the K–Pg mass extinction«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 114 (30): 8047–8052. Bibcode:2017PNAS..114.8047K. doi:10.1073/pnas.1700188114. PMC 5544281. PMID 28696285.
- 1 2 Ksepka, D.T.; Stidham, T.A.; Williamson, T.E. (2017). »Early Paleocene landbird supports rapid phylogenetic and morphological diversification of crown birds after the K–Pg mass extinction«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 114 (30): 8047–8052. Bibcode:2017PNAS..114.8047K. doi:10.1073/pnas.1700188114. PMC 5544281. PMID 28696285.
- ↑ Zelenkov, Nikita V.; Dyke, Gareth J. (2008). »The Fossil Record and Evolution of Mousebirds (Aves: Coliiformes)«. Palaeontology. 51 (6): 1403–1418. Bibcode:2008Palgy..51.1403Z. doi:10.1111/j.1475-4983.2008.00814.x.
- ↑ Winkler, D. W., S. M. Billerman, and I.J. Lovette (2020). Mousebirds (Coliidae), version 1.0. In Birds of the World (S. M. Billerman, B. K. Keeney, P. G. Rodewald, and T. S. Schulenberg, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, NY, USA. https://doi.org/10.2173/bow.coliid1.01
- ↑ Mikko's Phylogeny Archive Haaramo, Mikko (2007). »COLIIFORMES – mousebirds«. Pridobljeno 19. novembra 2020.
- ↑ Paleofile.com Arhivirano 2016-01-11 na Wayback Machine.. »Aves«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2016. Pridobljeno 30. decembra 2015.
- ↑ Podoben Urocolius in Limnatornis (če sta ločena): Mlíkovský (2002)
- ↑ Peter Ballmann (1969): Les oiseaux miocènes de La Grive-Saint-Alban (Isère). – Géobios 2: p 157–204.
- ↑ Storrs Olson (1985): The Fossil Record of Birds In: Avian Biology, No. 8: p. 79–238
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Mousebird videos on the Internet Bird Collection
- Picture of a mousebird atop a tree
