Cum non solum
Cum non solum je pismo, ki ga je papež Inocenc IV. 13. marca 1245 poslal kanu Mongolskega cesarstva. V njem je pozval Mongole, naj prenehajo napadati kristjane in druge narode, ter jih vprašal o njihovih prihodnjih namenih.[1] Inocenc je v njem izrazil tudi željo po miru, pri čemer se verjetno ni zavedal, da je v mongolskem besednjaku "mir" sinonim za "podrejenost".[2]
Papeževo pismo je v Mongolijo odnesel frančiškan Giovanni da Pian del Carpine,[3] ki je uspel priti do mongolske prestolnice Karakorum. Giovanni se je 24. avgusta 1246 udeležil izvolitve novega kana Gujuka.[4]
Gujuk je o daljni Evropi in papeževem statusu v njej vedel samo to, da mu papež pošilja sporočilo z ozemlja, ki ga Mongoli še niso osvojili. Na papeževo pismo je odgovoril s precej tipično mongolsko zahtevo po papeževi podreditvi in obisku vladarjev Zahoda pri njem in njihovi poklonitvi mongolski oblasti:[5]
- "Z iskrenim srcem morate reči: 'Vaši bomo podložniki; dali vam bomo svojo oblast'. [K meni] morate priti osebno s svojimi kralji, vsi skupaj, brez izjeme, da nam služite in se nam poklonite. Šele takrat bomo priznali vašo podreditev. In če ne boste sledili božjemu ukazu in šli proti našim ukazom, vas bomo šteli za svojega sovražnika."
Naslov
[uredi | uredi kodo]Papeška pisma sodobni zgodovinarji običajno poimenujejo po prvih besedah v pismu. Pismo Cum non solum (In ne samo) se začne podobno kot papeževi pismi Viam agnoscere veritatis (Pot do prepoznavanja resnice) in Dei patris immensa (Bog Oče je ogromen). Pismo se začne z "...regi et populo Tartarorum viam agnoscere veritatis. Cum non solum homines verum etiam animalia irrationalia nec non ipsa mundialis elementa machine quadam nativi federis..." (Kralju in ljudstvu Tatarov, da bi prepoznali pot resnice. Ko ne le ljudi, ampak tudi nerazumne živali in celo same elemente sveta hrani nekakšen domači stroj...).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Jackson, str. 88
- ↑ Jackson, str. 90
- ↑ Monumenta Germaniae Historica; Epistolae Saeculi XIII: E Regestis Pontificum Romanorum, ed. Karl Rodenberg (Berlin, 1887), Vol. 2, No. 105, p. 75. Arhivirano 2019-01-31 na Wayback Machine.
- ↑ Rachewiltz, str. 99
- ↑ Rachewiltz, str. 103
- ↑ Michaud, Yahia. Oxford Centre for Islamic Studies (2002). Ibn Taymiyya, Textes Spirituels I-XVI". Chap XI
- ↑ Roux, Histoire de l'Empire Mongol, str. 315
Viri
[uredi | uredi kodo]- Brand-Pierach, Sandra, Ungläubige im Kirchenrecht, Text of the letter p. 174
- Dawson, Christopher (1980), Mission to Asia, University of Toronto Press in association with the Medieval Academy of America, ISBN 0-8020-6436-1, English translation of text of the letter
- Jackson, Peter (2005), The Mongols and the West, 1221-1410, Pearson Education, ISBN 0-582-36896-0
- Jean-Paul Roux, Histoire de l'Empire Mongol, 1993, Fayard, ISBN 2-213-03164-9
- Setton, Kenneth Meyer, A History of the Crusades
- Monumenta Germaniae Historica Epp. Saec. XIII, Volume 2, pp. 72–75 (original source documents)
- René Grousset, Histoire des Croisades, III, Tempus Publishing, 2006 edition, ISBN 2-262-02569-X
- Rachewiltz, I, Papal Envoys to the Great Khans, Stanford University Press, 1971.
- Steven Runciman, History of the Crusades, III, Penguin Books, 2002 edition, ISBN 0-14-013705-X
