close
Pojdi na vsebino

Kan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kan[a] (/xɑːn/, /kɑːn/, /kæn/) je zgodovinski turški in mongolski naziv, ki izvira iz nomadskih plemen v osrednji in vzhodni evrazijski stepi in se nanaša na vladarja. Naziv se je prvič pojavil Rouranskem kaganatu in nato pri Gokturkih kot različica naziva kagan, ki je pomenil podrejenega vladarja.[b] V Seldžuškem cesarstvu je bil kan najvišji plemiški naziv, ki je bil nad malikom (kraljem) in emirjem (knezom). V Mongolskem cesarstvu je označeval vladarja horde (ulusa), medtem ko je bil vladar vseh Mongolov kagan ali veliki kan. Naziv se pogosto uporablja za označevanje vodje paštunskega plemena ali klana.

Pomen naziva kan je kasneje upadel. V dinastijo Safavidov in Kadžarov je bil kan naziv vojaškega generala z visokim plemiškim položajem, ki je vladal provinci. V mogulski Indiji je bil kan visok plemiški naziv, omejen na dvorjane. Po padcu Mogulov se je uporabljal promiskuitetno in postal priimek.[2] Ime Kan in njegove ženske oblike se pojavljajo v številnih osebnih imenih, običajno brez kakršne koli plemiške politične relevantnosti, čeprav je pogosto tudi del plemiških imen.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Izvor izraza je sporen in neznan in je morda izposojenka iz rouranskega jezika.[3] Številni znanstveniki so predlagali turški in paramongolski izvor besede. Naslov je domnevno prvi uporabljali Šjanbeji.[4][5]

Končni etimološki koren besede kagan/kan bi lahko izviral iz srednjeiranske besede *hva-kama-, samovladar, cesar ali iz vzhodnoiranskih jezikov, natančneje iz zgodnje sakščine (*hvatuñ). Potrjeni sta sogdijski besedi xwt'w, vladar (< *hva-tāvya-) in xwt'yn, vladarjeva žena (< *hva-tāvyani).[6]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Naziv kan se se je prvič pojavi v Šjanbejski konfederaciji[7] med letoma 283 in 289 kot naziv njihovega poglavarja.[8] Naziva kan in kagan so morda pred njimi uporabljali Rourani.[9] Ruski jezikoslovec Aleksander Vovin [10] meni, da je izraz kajan (kagan) nastal med Šjongnuji, ki so po Vovinu govorili jenisejsko, in se nato razširil. Naziv so kasneje prevzeli Gokturki in ga prenesli v preostalo Azijo. Sredi 6. stoletja so Iranci poznali kagana kot kralja Turkov.[7]

Različna mongolska in turška ljudstva iz Srednje Azije so po razpadu Mongolskega cesarstva (1206–1368) nazivu kan dala nove pomene. Bil je naziv kitajskega cesarja Tajdzonga iz dinastije Tang (Nebeški kagan, vladal od 626 do 649)[11] in Džingiskanovih naslednikov po letu 1229. Džingiskan sam je bil imenovan za kana (kagana) posmrtno.[12] Möngke kan (vladal 1251–1259) in Ögedej kan (vladal 1229–1241) sta bila kagana, Čagataj kan pa ne, ker ga za vladarja Mongolskega cesarstva ni potrdil kurultaj.

Kani in kanati

[uredi | uredi kodo]

Kani in kanati

[uredi | uredi kodo]

Kani so prvotno vodili relativno majhna plemena, običajno v prostrani mongolski in severnokitajski stepi. Nekaterim je uspelo ustanoviti kneževine, ki so bile običajno kratkožive, ker je njihova vojaška moč ogrožala sosednje imperije.

Ena od najzgodnejših opaznejših tašnih kneževin v Evropi je bila Donavska Bolgarija, verjetno tudi stara Velika Bolgarija, ki ji je vladal kan vsaj od 7. do 9. stoletja. Naziv kan ni neposredno potrjen v napisih in besedilih, ki se nanašajo na bolgarske vladarje. Edini do zdaj odkrit podoben naziv je kanasubigi, najden izključno v napisih treh zaporednih bolgarskih vladarjev: Kruma, Omurtaga in Malamirja, starega očeta, očeta in vnuka. Iz podobnih sestavljenih nevladarskih nazivov, izpričanih med bolgarskim plemstvom, kot so kavhan (podkan), tarhan in boritarhan, so znanstveniki za zgodnjega bolgarskega vladarja izpeljali naziv kan: če je obstajal podkan (kavhan), je verjetno obstajal tudi kan. Na splošno napisi in drugi viri nazivajo vrhovnega vladarja Donavske Bolgarije z nazivi, ki so obstajali v jeziku, v katerem so bili napisani – arhont, kar v grščini pomeni 'poveljnik ali magistrat', in knjaz, kar v slovanščini pomeni 'vojvoda' ali 'knez'. Med najbolj znanimi bolgarskimi kani so bili: Kubrat, ustanovitelj Velike Bolgarije, Asparuh, ustanovitelj Donavske Bolgarije, današnje Bolgarije, Tervel, ki je leta 718 med obleganjem Konstantinopla premagal arabske napadalce in ustavil arabsko invazijo v jugovzhodno Evropo, in Krum. Kan je bil uradni naziv vladarja do leta 864, ko je knez Boris, znan tudi kot car Boris I., sprejel vzhodno pravoslavno vero.

Image
Evrazija na predvečer invazije Mongolov (okoli leta 1200)

Naziv kan je dosegel izjemno pomembnost, ko je Temudžin ustanovil Mongolsko cesarstvo, največje cesarstvo v zgodovini, ki mu je vladal kot Džingiskan. Pred letom 1229 se je naziv kan v Mongoliji uporabljal za voditelje pomembnih plemen in plemenskih zvez ter vladarje nemongolskih držav.[12] Malo pred Džingiskanovo smrtjo so njegovi sinovi postali kani v različnih gospostvih (ulusih) in naziv kan je očitno postal preskromen za vrhovnega vladarja cesarstva. Ker so bili Mongoli pod ujgurskim kulturnim vplivom, so prevzeli naziv kagan, začenši z Ögedejem leta 1229.[12]

Cesarji dinastije Ming so izraz kan (xan) uporabljali tudi za naslavljanje pogumnih bojevnikov in vladarjev. Kan je bil tudi naziv vladarja Džurčenov, ki so kasneje postali znani kot Mandžuri in ustanovitelji dinastije Čing.

V stepah Srednje Azije in njihovi okolici je bilo veliko kanatov, ki so bili pogosto bolj ljudstva kot teritorialne države.

  • V današnjem Kazahstanu so kanat leta 1465 ustanovili Kazahi. Leta 1601 so ga razdelili na tri geografske enote - džuze ali horde, ki so jim vladali mirze ali begi, podrejeni kanu. Džuzi so bili kasneje ukinjeni in po letu 1748 ponovno uvedeni. Kazaški kanat je leta 1847 ukinil Ruski imperij.
  • V današnjem Kirgizistanu je leta 1842 Ormon Kan ustanovil Karakirgiški kanat, ki je po njegovi smrti leta 1854 propadel.
  • V današnjem Uzbekistanu je bil glavni Buharski kanat, ustanovljen leta 1500 in poimenovan po njegovi prestolnici Buhari. Kanat se je leta 1753 preimenoval v Buharski emirat. Leta 1694 se je od njega odcepila Ferganska dolina in postala znana kot Kokandski kanat.
  • Horezmski kanat, ki je obstajal od okoli leta 1500, je leta 1804 postal Hivski kanat in kmalu postal ruski protektorat.
  • Karakalpakstan je imel svoje vladarje, verjetno kane, od okoli leta 1600.

Večina afganistanskih kneževin so bili emirati, le v Badakšanu je od leta 1697 obstajal kanat etničnih Uzbekov.

Kan je bil pozneje tudi naziv vladarjev različnih odcepljenih držav in kneževin v Iranu, npr. Ardabilski kanat (1747–1808) v severozahodnem Iranu vzhodno od Saraba in zahodno od jugozahodnega vogala Kaspijskega jezera, Hojski kanat (1747 –1813) v severozahodnem Iranu severno od Urmijskega jezera med Tabrizom in Vanskim jezerom, Makijski kanat (1747–1829) v skrajnem severozahodnem Iranu, severozahodno od Hoja in malo manj kot sto kilometrov južno od Erevana v Armeniji, Sarabski kanat (1747–1790. leta) v severozahodnem Iranu vzhodno od Tabriza in Tabriški kanat (1747–ok. 1800) v iranskem Azerbajdžanu.

V Zakavkazju in Predkavkazju ter njuni bližini so obstajali različni majhni kanati, ki so jih ustanovili Safavidi in njihovi nasledniki Afšaridi in Kadžari izven samega Irana. V sedanji Armeniji in bližnjih ozemljih je od leta 1807 do 1827 obstajal Erevanski kanat s samo enim vladarjam, Hoseinom Kuli Kan Kadžarjem. Različni kanati so obstajali tudi v Dagestanu, Azerbajdžanu, vključno z Bakujem, Gandži, Džavadu, Kubi, Saljanu, Šakiju, Širvanu, Jeniju, Tališu (1747–1814), Nahičevanu in (Gorskem) Karabahu.

Kot je bilo že omenjeno, je bil naziv kan pogost tudi v nekaterih političnih strukturah, večinoma islamskih ljudstev, na ozemlju mongolske Zlate horde in njenih naslednic. Vsa ta ljudstva, ki so jih Evropejci in Rusi ne glede na poreklo običajno imenovali Tatari ali Ta(r)tari,[c] so sčasoma podjarmili Rusi in jih vključili v Rusko carstvo. Najpomembnejše od teh držav so bile:

Bolj vzhodno je bil v Šindžjangu

  • Kašgarski kanat, ustanovljen leta 1514. V 17. stoletju je bil razdeljen na več majhnih nepomembnih kanatov. Resnična oblast je bila v rokah hodž, arabskih islamskih verskih voditeljev. Leta 1873 se je uvedel naziv emir kan, štiri leta kasneje pa je ozemlje zasedla dinastija Čing.

Sestavljeni in iz kana izpeljani nazivi

[uredi | uredi kodo]

Višji od kana je bil 'kagan' – 'kan vseh kanov'. Naziv se je nanašal verjetno na najbolj znane vladarje: na Džingiskanovo mongolsko cesarsko dinastijo in njegove naslednike, zlasti vnuka Kublajkana. Džingiskanu je bilo ime Temudžin, Džingiskan pa je bil njegov nikoli povsem razumljen edinstven naziv. Prvi je ustanovil Mongolsko cesarstvo, drugi pa dinastijo Juan na Kitajskem. Vladarji glavne veje Džingiskanovih potomcev so se imenovali 'veliki kan'.

Naziv 'kan vseh kanov' je bil eden od številnih nazivov, ki so jih uporabljali sultani Osmanskega cesarstva, pa tudi vladarji Zlate horde in njenih nasledstvenih držav. Naziv kan se je uporabljal tudi v seldžuških turških dinastijah na Bližnjem vzhodu za naslavljanje vodje več plemen, klanov ali ljudstev, ki je bil po rangu nižji od atabega. Tudi džurčenski in mandžurski vladarji so uporabljali naziv kan, mandžursko han. Nurhaci, na primer, se je imenoval Genggijen Han. Vladarji Gokturkov, Avarov in Hazarov so kot vladarji več narodov uporabljali višji naziv kagan.

  • Aga kan (perzijsko: آقاخان, arabsko: آغا خان) je naziv imama nizarske ismaelitske šiitske skupnosti, ki služi kot njihov verski poglavar in posvetni voditelj.[13] Naziv 'aga', perzijsko 'aka', izhaja iz staroturške in mongolske besede 'aka', ki pomeni 'starejši brat',[14] in se uporablja kot izraz spoštovanja. V tem smislu je enakovreden nazivoma 'gospod' ali 'gospodar'.
  • Begkan, sestavljen iz besed 'beg' in 'kan', je naziv, v rabi pri Mogulih in Mongolih.
  • Gurkan[d] je naziv, ki pomeni 'vesoljni kan' ali 'vladar vsega', je bil naziv vladarja Kitanov v Karakitajskem kanatu in so ga občasno uporabljali tudi Mongoli. V Tajni zgodovini Mongolov se ga najde v obliki 'gür-qa' (srednjemongolsko: ᠭᠦᠷ ᠬᠠ) kot naziv, podeljen Džamuki, vodji plemena Džadaranov in nekdanjemu andi - zapriseženemu Džingiskanovemu bratu.[15]
    • Naziva 'gurkan' se ne sme zamenjati z enako ali podobno zvenečimi nazivi, ki so jih uporabljali Timuridi in Moguli. Ta beseda izvira iz besede 'kürgen' (srednjemongolsko: ᠬᠦᠷᠭᠡᠨ, 'zet') in se nanaša na Timurjevo poroko s Saraj Mulk Kanum, neposredne Džingiskanove potomke.[16]
  • Han, ki se lahko izogovori tudi kot gan ali kan, je korejska beseda, ki pomeni 'velik', 'veliko' ali 'mnogo'. V Sili je beseda han pomenila 'kralj' ali 'vladar'. Po mnenju jezikoslovca Aleksandra Vovina je beseda han prevzeta iz šiungnujskega in jenisejskega jezika.[10]
  • Ilkan (perzijsko: ایلخان), dobesedno 'pokrajinski kan', je bil tradicionalni naziv vladarjev Ilkanata, ene od naslednic Mongolskega cesarstva s središčem v Iranu.
  • Kanasubigi (grško: ΚΑΝΑΣΥΒΙΓΙ, Kanasubigi') je bil naziv zgodnjih vladarjev Prvega bolgarskega cesarstva. Med predlaganimi prevodi za besedno zvezo kanasubigi sta 'gospodar vojske' iz rekonstruirane turške besedne zveze *sü begi, ki je vzporedna s potrjeno staroturško besedno zvezo sü baši,[17] in novejši '(vladar) od Boga' iz indoevropskih *su- in baga-, tj. *su-baga. Temu enakovredna je grška besedna zveza ὁ ἐκ Θεοῦ ἄρχων (ho ek Theou archon), pogosta v bolgarskih napisih.
  • Kavhan je bil eden najpomembnejših uradnikov v Prvem bolgarskem cesarstvu.[18] Po splošno sprejetem mnenju je bil kavhan druga najpomembnejša oseba v državi za samim bolgarskim vladarjem.
  • Kan bahadur, sestavljenka iz 'kan' ('vodja') in 'bahadur' ('pogumen'), je bil formalni naziv spoštovanja in časti, ki se je podeljeval izključno muslimanskim podložnikom Britanskega indijskega cesarstva. Naziv je bil za eno stopnjo višji od naziva 'kan sahib'.
  • Kan sahib šri babi je bil zapleten naziv vladarja indijske kneževine Bantva-Manavadar, ustanovljene leta 1760. Kneževina se je septembra 1947 priključila Pakistanu, a je bila 15. februarja 1948 prisiljena preklicati priključitev Pakistanu in se po aretaciji kana sahiba priključiti Indiji.
  • Kan-i-kanan (perzijsko: خان‌خانان, 'gospod gospodov') je bil naziv, podeljen vrhovnemu poveljniku vojske Mogulov, na primer Abdulu Rahimu iz vojske mogulskega cesarja Akbarja, in kasneje njegovemu sinu Džahangirju.
  • Hanum (turško: hanım; azerbajdžansko: Xanım; perzijsko: خانم, Xânom) je še ena ženska izpeljanka naziva kan. Zlasti v turško govorečih državah se je naziv hanum uporabljal za kanovo soprogo-kraljico. V nekaterih tradicijah je bil vljudnostni naziv, podoben nazivu 'gospa'. V večinoma perzijsko govorečem Afganistanu se uporablja kot splošni izraz za gospodično, se pravi za katero koli neporočeno žensko. V iranskem perzijskem jeziku se uporablja za spoštljivo naslavljanje katere koli ženske, na primer "gospa X". V sodobnem kazaščini ima 'hatun' slabšalni prizvok, medtem ko ima 'hanum' spoštljivega.
  • Galin hanum je zloženka, ki dobesedno pomeni 'gospa nevesta'. Naziv so Kadžarji podeljevali prvi ali visoko rojeni stalni (aqdi) ženi šaha ali princa.
  • Hanzada (urdujsko: خانزاده) je naziv, ki so ga podeljevali knezom nekaterih knežjih držav v Indiji. Beseda se v uzbeščini in kazaščini prečrkuje tudi v 'knez'. Ti dve srednjeazijski ljudstvi sta s 'hanzada' častno naslavljali svoje kneze.
  • Hatun ali hatan (perzijsko: خاتون) je iranski naziv sogdijskega izvora.[19][20][21] in približno enak nazivu 'kraljica'. V hazarščini se je beseda glasila 'hanum'. Znani hatun sta bili Töregene Hatun in Haba Hatun.
  • Kara kakan ali kara kan (karakanidsko: قَرا خاقانْ, Karā Xāqān, perzijsko: قراخان, Qarākhān) je bil najpomembnejši naslov karluških vladarjev Karakanidskega kanata in kanata samega. Turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni 'črn', 'temen', lahko pa tudi 'severni' in 'pogumen', ali pa služi kot ojačevalec.

Drugi kani

[uredi | uredi kodo]

Plemiški in častni nazivi

[uredi | uredi kodo]
Image
Kana v tradicionalnih turkmenskih oblačilih; Brooklynski muzej

V cesarski Perziji je bil kan (ženska oblika kanum) naziv plemiča, višjega od bega (ali beja), ki je običajno sledil njegovemu imenu. Na dvoru Kadžarjev so bili tisti, ki niso pripadali vladarski dinastiji, razdeljeni na osem glavnih razredov, od katerih je bil vsakemu podeljen častni naziv. Četrti od zgoraj navzdol je bil kan. Častniki z enakim statusom so imeli naziv emir. V sosednji osmanski Turčiji in kasneje v Republiki Turčiji se je naziv kanum v turškem/osmanskoturškem jeziku še vedno zapisoval kot 'hanım'. Izpeljanka tega naziva je tudi osmanski naziv hanimefendi (dobesedno 'gospodarjeva gospa').

Naziva kan in kan bahadur, iz altajskega korena bagatur, sta povezana s turškim batirjem ali baturjem in mongolskim batarjem (pogumen, junak). V fevdalni Indiji so oba naziva podeljevali tudi Moguli hindujskim generalom v svoji vojski, zlasti v regijah Gaud in Bengal. Kasneje je naziva podeljeval tudi britanski podkralj Indije plemstvu, občajno zvestemu britanski kroni. Naziv kan sahib je bil častni naziv.

V veliki indijski muslimanski državi Hiderabad je bil kan najnižji od aristokratskih nazivov, ki jih je vladajoči nizam podeljeval muslimanskim vazalom. Nad njim so bili naziv kan bahadur, navab, daul, mulk, umar in džaha. Enakovreden naziv za dvorne hindujske vazale je bil rai.

V Swatu, pakistanski obmejni državi, je bil kan naziv posvetne elite, ki je skupaj z mulami (muslimanski duhovniki) leta 1914 izvolila novega Amir-i-Šariata. Za vrsto nazivov v Bengalskem sultanatu ni jasno, ali so bili zgolj častni nazivi ali so se morda nanašali na vojaško hierarhijo.

Druga raba

[uredi | uredi kodo]

Kot mnogi nazivi se je tudi naziv kan razširil v južnoazijske[22] in srednjeazijske države, kjer je postal pogost priimek.

Kan in njegove ženske oblike se pojavljajo v številnih osebnih imenih, običajno brez kakršnega koli plemiškega ozadja, čeprav je naziv ostal pogost del tudi plemiških imen. Predvsem v Južni Aziji je postal del mnogih južnoazijskih muslimanskih imen,[22] zlasti prebivalcev paštunskega (afganskega) porekla. Uporabljajo ga tudi številni muslimanski radžputi[23] Indijske podceline, ki so jim Moguli podelili ta naziv za njihov pogum.[24] Zelo pogost je v plemenih Baloč in Awan.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ mongolsko: ᠬᠠᠨ, kan; turško han; azerbajdžansko: han; osmansko: han; staroturško: 𐰴𐰣𐰣, kan; kitajsko: 汗, hán; korejsko: 皆 key; bujeo: 加 ka; silsko: 干 kan; gajsko: 旱 kan; bekješko: 瑕 ke; mandžursko: ᡥᠠᠨ; perzijsko: خان; pendžabsko: خان, ਖ਼ਾਨ ali ਖ਼ਾਂ; hindujsko: ख़ान ali ख़ाँ (Devanagari), خان ali خاں; kurdsko خان; baloško: خان; bolgarsko: хан, han; čuvaško: хун, hun; arabsko: خان; bengalsko: খ়ান্ ali খ়াঁ
  2. ↑ Beseda 'kagan' je bila izposojena iz neklasificiranega turškega rouranskega jezika.[1]
  3. ↑ Črkovanje z 'r' izhaja iz zamenjave s tartarosom, klasičnim grškim peklom. Džingiskanove osvajalske in plenilske horde so brez primere terorizirale tako islam kot krščanstvo, kot da se je apokalipsa že začela.
  4. ↑ mongolska cirilica: Гүр Хаан, Gür Xaan; mongolsko: ᠭᠦᠷ ᠬᠠᠨ, Gür Qan, poenostavljeno kitajsko: 菊儿汗; tradicionalno kitajsko: 菊兒汗; pinjin: Jú'erhán

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ J.A. Boyle (1978). "Khāḳān". V van Donzel, E.; Lewis, B.; Pellat, Ch. & Bosworth, C.E. (ur.). The Encyclopaedia of Islam, Second Edition. Volume IV: Iran–Kha. Leiden: E. J. Brill. str. 915. OCLC 758278456.
  2. ↑ Boyle 1978, str. 1010.
  3. ↑ Vovin, Alexander. 2010. Once Again on the Ruan-ruan Language. Ötüken’den İstanbul’a Türkçenin 1290 Yılı (720–2010) Sempozyumu From Ötüken to Istanbul, 1290 Years of Turkish (720–2010). 3–5 Aralık 2010, İstanbul / 3–5 December 2010, İstanbul: 1–10.
  4. ↑ Shiratori, Kurakichi (1926). »On the Titles KHAN and KAGHAN«. Proceedings of the Imperial Academy (v angleščini). 2 (6): 241–244. doi:10.2183/pjab1912.2.241. ISSN 0369-9846.
  5. ↑ KRADER, LAWRENCE (1955). »QAN-QAγAN AND THE BEGINNINGS OF MONGOL KINGSHIP«. Central Asiatic Journal. 1 (1): 17–35. ISSN 0008-9192. JSTOR 41926298.
  6. ↑ Savelyev, Alexander; Jeong, Choongwon (2020). "Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West". Evolutionary Human Sciences. 2 e20. doi:10.1017/ehs.2020.18. hdl:21.11116/0000-0007-772B-4. ISSN 2513-843X. PMC 7612788. PMID 35663512. S2CID 218935871
  7. 1 2 Henning, W. B., 'A Farewell to the Khagan of the Aq-Aqataran',"Bulletin of the School of Oriental and African studies – University of London", Vol 14, No 3, str. 501–522
  8. ↑ Zhou 1985, str. 3–6
  9. ↑ René Grousset (1988). The Empire of the Steppes: A History of Central Asia now. Rutgers University Press. str. 61, 585, op. 92. ISBN 978-0-8135-1304-1.
  10. 1 2 "ONCE AGAIN ON THE ETYMOLOGY OF THE TITLE qaγan" Alexander Vovin, Studia Etymologica Cracoviensia vol. 12. Kraków 2007 (http://ejournals.eu/sj/index.php/SEC/article/viewFile/1100/1096 Arhivirano 15 October 2021 na Wayback Machine.)
  11. ↑ Fairbank, John King. The Cambridge History of China. Cambridge University Press, 1978. p. 367
  12. 1 2 3 Documenta Barbarorum altaica.ru
  13. ↑ Daftary, Farhad (2007). The Ismāʻı̄lı̄s: their history and doctrines (2nd izd.). Cambridge University Press. ISBN 978-0-511-35561-5.
  14. ↑ Tokat, Feyza (2014), “On the Common Words in Mongolian and the Turkish Dialects in Turkey”, in The Journal of International Social Research (Uluslararası Sosyal Araştırmalar Dergisi)‎, volume 7, number 32, str. 185-198
  15. ↑ Onon, Professor Urgunge; Onon, Urgunge (18. avgust 2005). The Secret History of the Mongols: The Life and Times of Chinggis Khan (v angleščini). Routledge. str. 119–120. ISBN 978-1-135-79556-6.
  16. ↑ A History of the Muslim World Since 1260: The Making of a Global Community, by Vernon Egger, str. 193
  17. ↑ »V. Beshevliev - Prabylgarski epigrafski pametnici - 5«. www.promacedonia.org. Pridobljeno 22. maja 2023.
  18. ↑ Moravcsik, G. Byzantinoturcica II. Sprachreste der Türkvölker in den byzantinischen Quellen. Leiden 1983, ISBN 978-90-04-07132-2, kol. 156
  19. ↑ Carter Vaughn Findley, "Turks in World History", Oxford University Press, 2005, str. 45
  20. ↑ Fatima Mernissi, "The Forgotten Queens of Islam", University of Minnesota Press, 1993. pg 21
  21. ↑ Leslie P. Peirce, "The Imperial Harem: Women and Sovereignty in the Ottoman Empire", Oxford University Press, 1993. str 312
  22. 1 2 Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Khan« . Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 15 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 771.
  23. ↑ »About the Great Rajput's - Welcome 2 Wajahat's World«.
  24. ↑ »Study of the Pathan Communities in Four States of India :: Khyber.ORG«. Arhivirano iz prvotnega dne 14. maja 2008. Pridobljeno 7. junija 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)

Vira

[uredi | uredi kodo]
  • Karim, Abdul (2012). »Khan«. V Islam, Sirajul; Jamal, Ahmed A. (ur.). Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh (2. izd.). Asiatic Society of Bangladesh.
  • Etymology OnLine

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Garthwaite, Gene R. (2017). »KHAN«. Encyclopaedia Iranica.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kan&oldid=6645326«