Mendelevij

Mendelevij, ₁₀₁Md

Mendelevij
Izgovarjava	IPA: [mendelévij]
Masno število	[258]
Mendelevij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Tm ↑ Md ↓ (Upp) fermij ← mendelevij → nobelij
Vrstno število (Z)	101
Skupina	n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f13 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 31, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina (predvideno)
Tališče	827 °C (predvideno)
Gostota (blizu s.t.)	10,3(7) g/cm3 (predvideno)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+2, +3
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,3
Ionizacijske energije	1.: 636 kJ/mol
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck) (predvideno)
Številka CAS	7440-11-1
Zgodovina
Poimenovanje	po Dmitri Mendeleev
Odkritje	Lawrence Berkeley National Laboratory (1955)
Najpomembnejši izotopi medelevija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 256Md sint. 1,17 h ε 256Fm 257Md sint. 5,52 h ε 257Fm α 253Es SF – 258Md sint. 51,5 d α 254Es ε 258Fm β− 258No 259Md sint. 1,60 h SF – α 255Es 260Md sint. 31,8 d SF – α 256Es ε 260Fm β− 260No

Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101. Ta kovinski radioaktivni transuranski element iz skupine aktionidov sintetizirajo z obstreljevanjem ajnštajnija z delci alfa. Ime je dobil po Dimitriju Ivanoviču Mendelejevem.

Zgodovina

Mendelevij so zgodaj leta 1955 kot prvi sintetizirali Albert Ghiorso (vodja skupine), Glenn Theodore Seaborg, Bernard Harvey, in Greg Choppin. Skupina je izdelala Md-256 (razpolovni čas 76 minut), ko so obstreljevali ajnštajnij-253 z delci alfa (jedrom helija) v 60-palčnem ciklotronu ustanove Berkeley Radiation Laboratory (vsak atom Md-256 so sintetizirali posamično). Element 101 je bil deveti transuranski element, ki so ga sintetizirali.

Glej tudi

• mendelevijeve anorganske spojine